Kako sva kot biologinji pristali v pridelavi rastlin?

Alenka Baruca Arbeiter in Tea Knap, UP FAMNIT Oddelek za aplikativno naravoslovje

Alenka Baruca Arbeiter: že kot otrok sem staršem pomagala pri vrtičkanju in delu v vinogradu, kar se mi je sicer velikokrat zdel čisti nesmisel. A ko človek malo odraste, kmalu spozna, da so delovne navade največja dota, ki ti jo lahko starši dajo. V želji, da prerežem popkovino sem se po končani gimnaziji odločila za študij  biologije v Ljubljani, kjer sem se usmerila v molekularno-biološki blok. Od nekdaj me je privlačila zgradba celic in celični procesi ter na sploh laboratorijsko delo. Še kot študentko pa me je čisto naključje prineslo na Primorsko. Na takratnem Inštitutu za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo se mi je najprej ponudila možnost študentskega dela in kmalu za tem priložnost za diplomsko nalogo na temo Genetska variabilnost divjih fig-dve sreči na en mah: rastline in laboratorijsko delo. Raziskovalno delo me je povsem prevzelo, zato sem brez pomislekov sprejela delo mlade raziskovalke.

Tea Knap: V otroštvu sem si želela delati isto kot oče, in sicer v kakšni pisarni z osem urnim delavnikom. A so me vsi opozarjali, da to ni zame, da je preveč monotono. In prav so imeli. V šoli me je, poleg športa, zanimalo le še naravoslovje in to je bilo tudi nekaj, v kar sem se želela usmeriti. Toda kljub temu, in tega ne bom nikoli pozabila, sem si v tretjem letniku srednje šole, ko sem zaključila z zadnjim izpitom biologije, rekla: »Biologije nikoli več!« Ker pa se zarečenega kruha največ poje sem danes tukaj. Splet okoliščin me je pripeljal na Univerzo na Primorskem, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kjer sem zaključila študijski program Varstvo narave. Tekom študija sem svoje naravovarstvene kompetence nadgrajevala na področju kmetijstva, z delom na terenu in v laboratoriju. Za raziskave sem izbrala oljčno muho, ki velja za najbolj problematičnega škodljivca v oljkarstvu in spoznala, da me to delo navdušuje.

Tako sva, obe biologinji, po različnih poteh prispeli kot mladi raziskovalki v raziskovalno področje pridelave rastlin. V svojih nalogah odkrivava uporabnost molekulskih markerjev pri tipičnih sredozemskih kulturnih rastlinah, Tea pri figi in Alenka pri oljki. Najino raziskovalno delo je zelo razgibano, saj vključuje tako laboratorijsko kot terensko delo. Na terenu poleg kmetijskih rastlin nenehno srečujeva in proučujeva tudi njihove divje prednike ter preostali rastlinski in živalski svet, zato sva na vsakem koraku še vedno v stiku z biologijo.