Ostanimo radovedni

Marko Posavčević, mladi raziskovalec

Menim, da raziskovalec ne postaneš. Vsi se rodimo raziskovalci, nekateri pa to nikdar ne nehamo biti. Jasno se spomnim ležernih otroških dni, ko smo se s skupino prijateljev podili po travniku, s palicami brskali po prsti in se širokih oči čudili vsemu, kar smo odkrili. Spomnim se tudi vseh popoldni, ki sem jih preživel z enciklopedijo ali kakim poljudnoznanstvenim čtivom v roki, nato pa o čudesih sveta in narave, o katerih sem bral, pripovedoval vsakomur, ki me je bil pripravljen poslušati. Sedaj, skoraj 20 let kasneje, sem na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem zaposlen kot mladi raziskovalec, kjer imam priložnost raziskovati razsežnosti oblikovanja grajenih okolij na način, da se bodo ljudje v njih počutili dobro in bili zdravi – preko vključevanja naravnih materialov vanje, pa tudi drugih vidikov dizajna, ki v ta okolja dodajajo elemente narave. Te teme vključujem tudi v svoj doktorat na Fakulteti za management, neusahljiv vir izzivov in raziskovalnega navdiha pa predstavlja tudi moje sodelovanje z novonastalim Centrom odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE.

Pot, ki me je vodila do sem, je nekoliko ovinkasta, a eno je vsa ta leta ostalo nespremenjeno – nikdar nisem nehal biti radoveden. Moje raziskovalno delo združuje psihologijo, nevrofiziologijo, ergonomijo, znanost o materialih, lahko bi rekli, da tudi ščepec gradbeništva; in to obožujem. Nikdar namreč nisem prerasel te otroške faze nenehnega spraševanja, kako stvari delujejo, čemu so tam, kjer so, in če se jih da razstaviti – samo vprašanja, ki si jih zastavljam, so postala nekoliko kompleksnejša. To je ravno to, kar pomeni biti raziskovalec – imeti svobodo, da slediš vprašanjem, ki se ti porajajo o vesolju in vsem v njem, nanje najdeš odgovor in s tem dodaš svoj košček v mozaik znanosti. Samo radoveden moraš ostati.