Jaz, raziskovalka ali kako se je vse skupaj pravzaprav začelo

print

asist. Manja Podgoršek, Univerza v Maribor, Pedagoška fakulteta

 

Sama zase lahko brez dvoma rečem, da spadam med raziskovalce z najkrajšo »raziskovalno dobo«. Lahko bi se poimenovala kar mlada raziskovalka; mlada v smislu neizkušenosti, mlada v smislu vedoželjnosti, mlada v dobesednem pomenu besede. Moja raziskovalna pot se pravzaprav šele začenja. Odkar sem dobila svojo »šifro raziskovalca« ni minilo niti eno leto.

Z raziskovanjem pa sem se prvič srečala kar nekaj časa pred tem – med študijem. Po končanem tretjem letniku sem bila s strani profesorice povabljena k sodelovanju pri pisanju članka. Čeprav je bilo poletje in so se počitnice ravno začele, sem izkoristila ponujeno priložnost in sprejela povabilo. Takrat se še nisem čisto zares zavedala, kaj pomeni pisanje člankov in kako zelo so pomembni, vendar pa sem, tudi brez tega vedenja, neobremenjeno in korektno, kolikor sem znala v tistem trenutku, naredila, kar smo se dogovorili. Rezultat tega dela je bil viden po dobrem letu – objava članka v reviji.

Danes so moje izkušnje na tem področju, gledano v relativnem smislu, neprimerljivo bogatejše, moje zavedanje in samo dojemanje raziskovanja pa je zagotovo drugačno od tistega pred nekaj leti.

Priložnost, da pišem blog in svoje »začetke« delim z vami, čeprav česa podobnega nisem še nikoli počela, se mi je na junijskem sestanku o Noči raziskovalcev, ki smo ga imeli na fakulteti, zdela izvirna in domiselna. Predvsem zato, ker si marsikdo sploh ne predstavlja, kaj se skriva za vsem tem. V prihajajočih objavah se bom zato potrudila, da vam približam ta naš svet, svet raziskovanja, skozi opise občutkov in doživetij zadnjega leta.  

Anketa - podoba raziskovalcev